Foto torba je bila ena izmed prvih stvari v prtljažniku - a tukaj se vse konča. Na celotnem dopustu nisem namreč naredil NITI ENE fotografije z "markecom"... Groza, kajne? :) Glede na to, da je to moje vsakodnevno orodje, ki mi zaradi svoje teže malce preseda, je to bil neke vrste dopust v pravem pomenu besede. Fotoaparat in telefon sem povsem odmislil. Ne pa tudi majhnega Ixusa, ki sem ga kupil ravno pred odhodom na morje...
Na Pagu je podobno kot drugod, kjer so lepe barve morja, neba itd. - velja nepisano pravilo: ne hodi dol brez polarizatorja! ;) Zato sem si še doma prisegel, da bom z "markecom" in navitim polarizatorjem naredil kakšno luštno panoramo ali vsaj kakšen ultra kičast posnetek. ;)
In potem dol ugotoviš, da na tistih bolj intimnih plažah ni tušev, da si ves slan, da veter sol nosi po zraku in da v takšno okolje nikakor ne bi (spet) nosil svoje opreme, razen, če za to nisem mastno plačan. In tukaj na vrsto pride Ixus (ki sicer nima polarizatorja, je*i ga), shranjen v vodotesno ohišje oz. "vrečko" DiCAPac.
Vsekakor priporočam vsem ljubiteljem in tistim, ki se s fotografijo ukvarjate bolj resno (izključujoč podvodno fotografijo, ki je draga kot hudič), pa na svojih diskih še nimate fotografij, ki bi nastale zelo zelo blizu vode ali pod njeno gladino.
Verjetno se da s temi "vrečkami" narediti precej spodobne fotografije, mi2 sva se tokrat orientirala bolj na družinske fotke. ;)
Za fotografa je prvi občutek, da mu slana voda šprica po aparatu malce nenavaden, a se hitro sprijazniš z dejstvom, da je aparat popolnoma zavarovan.
Prednje polikarbonatno steklo ne vinjetira kljub 28mm - vinjeta dodana postprocess.
Zadeva menda lahko gre do 10m pod vodo... precej kul za začetek.
Ker je večina fotografij nastala med potjo na ali s plaže, sem "vrečko" imel na aparatu skoraj ves čas... Razlike v ostrini ali barvah praktično ni.
... me pa ves čas matra "firbec" kakšne bi bile barve s polarizatorjem in aparatom z večjim DR... verjetno kičaste ;)
btw: reportaža se nahaja tudi pri Mateji
