Med svojim delom (sploh za naročnike, pri katerih se delo na nek način ponavlja) velikokrat razmišljam: "kaj bi lahko naredil drugače? kaj lahko izboljšam, da fotografije skozi čas ne bodo suhoparne?".
Npr. v Planetu Tuš v Celju že štiri leta fotografiram razne prireditve, koncerte itd., vendar se mi vedno zdi, da se ponavljam... Kako naj se temu izognem? Premiere se odvijajo skoraj vedno v isti dvorani, ljudje hodijo notri skozi isti vhod in pogostitev poteka na približno istem kraju. To pomeni, da imam konstanten ambient, le ljudje na fotografijah so drugi. :) Kamorkoli v Planetu stopim, točno vem, koliko nastavim zaslonko, čas in ISO in kateri barvni štih mi bodo prinesle luči nad mano.
Kako si zadevo popestrim? hehe - načinov je več; celoten dogodek fotografiram brez fleša, pa tudi če svetloba pade na pogoje, kot so iso 3200, 1/15 in f/2.8; druga varianta je uporaba barvnih gelov za fleš - s tem spremenim barvo ambienta za osebami, saj neonke običajno dajo grdo rumeno barvo, podobno wolframovim svetilkam. Če sem en event pred tem delal brez fleša, ga pri naslednjem uporabim. Vse skušam narediti z ultra širokim kotom, med tem ko sem prejšnji dan skoraj vse naredil s teleobjektivom in le z detajli povedal zgodbo. Preselim se na bowling - tam že skoraj vsakič pretiravam z daljšanjem zaklopnih časov. :) Trenutno zelo rad delam na iso 1000 in polovici sekunde, da dobim čiiiim več barv in dinamike. :P Okay, to počnem že od nekdaj, ampak včasih pa že res pretiravam. ;)
Ampak kljub vsemu - še vedno bi rad nekaj več... Začel sem že celo razmišljati, da bi si na bowlingu v kot postavil studijski fleš, podobno, kot to počno na tekmah dvoranskih športov. :)
In kaj sem naredil na zadnjem
koncertu Vlada Kreslina? :) Nekaj, kar nisem praktično naredil še nikoli, niti v naravi - panoramo! :) In to pri časih 1/2 sekunde in visokem iso. Iz natanko
60 fotografij! :) Zakaj toliko? Ker se luči spreminjajo iz sekunde v sekundo, iz popolne teme do prežganih fotk, različnih barv, poleg tega pa se folk veselo premika... Tako je "meki" veselo mlel debelo uro, da je na koncu z malce Photoshop obdelave po vogalih nastalo tole:
Vam se morda ne zdi nič posebnega, jaz pa sem strašno zadovoljen, da sem končno naredil nekaj novega, drugačnega. :P Pri naslednjem party-ju bi se nad ljudi rad spravil s fish-eye objektivom, vendar ga bo potrebno prej še nabaviti. :)
Mogoče poskusim s tole panoramo še enkrat, z višine treh metrov ali kaj podobnega... Bi znalo biti še bolje, sploh med laser show-om. ;)
Krajša reportaža s prve delavnice se nahaja TUKAJ, druga z video zapisom pa TUKAJ. :)
Na prvi delavnici mi razen testnih posnetkov ni uspelo poslikati ničesar, je pa zato Žiga Intihar pridno beležil "making-of". ;)
Takole naš Bojan uspava modele :)
sem pa zato na drugi delavnici fotografiral kakšno minutko - toliko, da imam vsaj 30 slik za spomin ;)
Eva Ahačevčič
Moneta Brčina
