Poročna fotografija

Še pred dobrim mesecem dni sem na vprašanja: "Ali fotografiraš poroke?" odgovarjal: "Ne, žal - brez izjeme.". Potem pa je Uroš prišel na idejo, da bi fotografirala v tandemu in se tako dopolnjevala. Brez pomisleka sem privolil.
Najina prva poroka se je tako zgodila v Kranjski Gori; Maja in Iztok sta bila idealen par za fotografiranje, kar je precej pripomoglo k sproščenemu vzdušju.

Uroš je v svoji zadnji objavi tako lepo opisal celotno dogajanje in izkušnjo, da se mi zdi nesmiselno, da ga dopolnjujem... Naj fotografije spregovorijo same zase. ;)

priprave...

tastov zgovoren pogled na nevesto

oče in sin

Zelenci... kičasto lepo :)

Od sedaj naprej se ponudb za poročno fotografijo ne branim več, ker sem zares užival, kljub dejstvu, da je zadeva izjemno naporna in zahtevna, združuje pa ravno področji, ki ju pokrivam vsak dan - reportažo in modo.
Tistim, ki sem jih v zadnjem času zavrnil, pa sporočam: žal mi je - pokličite, če še ni prepozno. ;)

Last minute photoshoot

Včeraj smo Enooki Celja ponovno imeli skupinsko razstavo, za kar pa sem potreboval nove fotografije. Tema razstave je namreč bila "lepota", nikakor pa nisem hotel uporabiti kakšne že videne fotke iz arhiva... To seveda ne bi bil problem, če ne bi prenavljala stanovanja in imela vsega (vključno z mojo mizo) v "razsulu" in posipanega z 2mm plastjo finega prahu. :) Torej dostopa do diskov arhiva nisem imel (tudi, če bi jih potreboval), prav tako ne svojega monitorja... Kako med obilico dela po hiši, ki traja že več kot en mesec, najti še čas za kakšen zanimiv photoshoot in kako plačati celotno ekipo, če nujno potrebuješ denar še za notranjo opremo, pa ploščice, pa ... pa...? :)
Improviziraš! :)
Tako sva se z Matejo na večer pred oddajo fotografij zaprla v zaprašeno dnevno sobo, razmislila o konceptu in se spravila k delu. Na hitro sem postavil luči, pomagal pri make-upu (nanašanje mrvic, heh) in prve "prave" fotografije so bile narejene "že" nekaj čez polnoč. No, do prvih jutranjih žarkov je preteklo še nekaj fotkanja, obdelave in retuše, ampak zjutraj sem lahko zadovoljen (in cel zlepljen) šel do fotolaba...: "30 x 45, prosim. Brez korekcij."

Zakaj Mateja? Preprosto... Že res, da imam v arhivu kar nekaj fotografij, ki bi jih komercialni standardi označili za lepe, prav tako osebe na njih, vendar to ni tista prava lepota, ki je očem pravzaprav dobro skrita. Ker mi je najlepša od vseh prav ona, je bila odločitev preprosta. Ali bo na sliki Mateja, ali pa motiv ne bo človek.

Kako sva se odrezala, presodite sami... ;)

natural

malce parodije na lepotne standarde... wild and crazy

beauty